-
1 middle
['midl] 1. noun1) (the central point or part: the middle of a circle.) sredina2) (the central area of the body; the waist: You're getting rather fat round your middle.) pas2. adjective(equally distant from both ends: the middle seat in a row.) srednji- middling- middle age
- middle-aged
- Middle Ages
- Middle East
- middleman
- be in the middle of doing something
- be in the middle of something* * *I [midl]adjectivesrednjimiddle ground nautical plitvina, figuratively nevtralno stališčemiddle name — srednje (osebno) ime; figuratively izrazita lastnosteconomy middle quality — srednja kakovostnautical middle watch — straža od polnoči do štirih zjutrajBritish English bližnji vzhod; American Middle Atlantic States — države New York, New Jersey, PennsylvaniaII [midl]nounsredina; pas (život); posrednik; grammar medialni način; plural economy srednja vrstain the middle of — v sredini, v sredifiguratively caught in the middle — ujet na limaniceBritish English middle (article) — feljtonIII [midl]transitive verbcentrirati (zlasti žogo pri nogometu) -
2 tympanum
[tímpənəm; -nə]nounanatomy (plural tympanums, tympana) srednje uho, bobnič; opna, kožica; music boben, koža na bobnu; architecture zatrep; technical črpalno kolo; electrical membrana pri telefonu -
3 drum
s bubanj; metalna bačva; bubnjanje, zvuk bubnja; bubnjar; [anat] srednje uho, bubnjić; valjak, bure (u obliku valjka); [archit] valjak ili tambur (sasta- vni dio antičkog stupa); popodnevno ili večernje društvo; [ichth] crnjelj / #s and fifes = vojna glazba (od bubnjeva i svirala); [anat] # of the ear = bubnjić* * *
bubanj
bubnjati
doboš
udarati
zvrndati -
4 tympanum
s ([pl] #s, tympani) = bubanj, koža na bubnju; [anat] srednje uho, bubnjić; opna, koćica; [archit] zabat; [tech] kotač pokretan gaženjem, crpni kotač; [el] membrana
См. также в других словарях:
uho — ȕho (ȕvo reg. + srp.) sr <N mn ȕši/ušèsa pejor., G ȗhā/ùšijū/ùšī/ušésā pejor.> [ovo uho; ova uha/ove uši] DEFINICIJA 1. a. anat. paran organ sluha, služi za percepciju zvuka i ravnoteže [srednje uho; unutrašnje uho; vanjsko uho; klempave… … Hrvatski jezični portal
uhó — ušésa s (ọ̑ ẹ) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srédnji — a e prid. (ẹ̑) 1. ki je v sredi, v sredini: vstopiti skozi srednji vhod; srednja črka v besedi; srednja miza, vrsta; srednje okno je bilo odprto / srednji del palice / srednji del mesta, vasi osrednji / srednje obdobje zemeljske zgodovine /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ušésen — sna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cév — í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Evstáhijev — a o prid. (á) anat., v zvezi Evstahijeva cev cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tróblja — e ž (ọ̑) 1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: trobiti na trobljo; glas troblje; troblje in piščali / otroška troblja // kar je po obliki temu podobno: z dlanmi je napravil trobljo pred usti; zviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túba — e ž (ú) 1. cevasta posoda za mazave snovi, ki se iztiskajo: zapreti tubo; iztiskati snov iz tube / barva, krema v tubi; tuba gorčice, majoneze 2. muz. veliko trobilo ovalne oblike z nizko ležečim tonskim obsegom: igrati tubo; tuba in rog ◊ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ȕho — ȕh|o (ȕvo reg. + srp.) sr 〈N mn ‹ši/ušèsa pejor., G ȗhā/ùšijū/ùšī/ušésā pejor.〉 [ovo uho, ova uha/ove uši] 1. {{001f}}a. {{001f}}anat. paran organ sluha, služi za percepciju zvuka i ravnoteže [srednje ∼o; unutrašnje ∼o; vanjsko ∼o; klempave… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
skálnica — e ž (ȃ) knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho … Slovar slovenskega knjižnega jezika